Kontakt

Film in video klub Maribor

Goriška ulica 2
2000 Maribor

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Srečanja so vsak ponedeljek
od 19:00 - 21:00 ure

Kontaktne osebe

Božidar Kunstelj
predsednik
Tel: 041 847 921
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Franc Kopič
Tel: 041 289 696
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Kje se nahajamo?

 

Iskanje

Priznanja in odličja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2020.

Priznanja in odličja Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti
za leto 2020.

Zlatko Kaučič, Helena Fojkar Zupančič, Metka Šošterič v.d. direktorice JSKD,
dr.Tomaž Simetinger predsednik komisije za priznanja in odličja JSKD, Rosina
Katz Logar, Lenart Katz, Franc Kopič, Veronika Haring in Jerica Bukovec.


V četrtek, 1. julija so v Ljubljani v atriju Mestnega muzeja Ljubljana podelili plakete za dejavnost na področju ljubiteljske kulture za leto 2020.
Med nominiranci je bil tudi Franci Kopič, ki mu je komisija podelila Srebrno
plaketo za njegovo dolgoletno ustvarjanje na filmskem področju.

S1280018 2 b

S1280023 d lj

Foto in informacija: Božidar Kunstelj

16. KLUBSKA REVIJA MARIBORSKIH FILMARJEV

16.klub.revija 2021 3 majnša 3

Klub mariborskih filmarjev, ki združuje ljubitelje te zvrsti umetnosti,  ima  v Sloveniji najdaljšo tradicijo. In zagotovo so eni najbolj vztrajnih, ki se dobivajo v klubu prav vsak ponedeljek. Lani so beležili  pol stoletja svojega obstoja, vendar je bila Corona tista,  ki jim že ves čas onemogoča druženja in  tako odmika  tudi svečano akademijo. Pa vendar jim je v mesecu maju, ob sproščanju krepov NIJZ,   uspelo v TC Qlandia - Supernova postaviti pregledno razstavo o delu in delovanju kluba v 50-ih letih,   ob kateri se je ustavil marsikateri korak in se zapira z 31. majem.

  

V tednu ljubiteljske kulture pa so se po dobrem letu dni, pod pogoji PCT, uspeli  srečati v malo večjem številu   na 16. klubski reviji kratkega filma, ki je nadomestila njihove nekdaj uspešne filmske festivale.  Tudi v času Corone filmarji očitno niso stali križem rok, saj se je na revijo prijavilo 12 avtorjev z prav toliko, v glavnem reportažnimi  filmi.

V prostorih Karantene (JSKD) na Pobreški c. v Mariboru so v petek, 28. maja 2021, zavrteli vse filme v skupni dolžini 70 minut in ugotavljali, da se je raven kvalitete predstavljenih filmov dvignila. Vsi avtorji so tako zasluženo prejeli  priznanja za sodelovanje.

Poleg avtorjev se je revije udeležilo tudi nekaj gledalcev – članov kluba tako, da so zadostili še vedno veljavnim ukrepom za preprečevanje in  širjenje okužb z Covid 19.  In že imajo smele načrte za vnaprej. Nad njimi bdi čimprejšnja organizacija sicer bolj  skromne svečane  akademije in tradicionalnega  druženje vseh članov kluba v naravi  v naslednjem mesecu.  Tudi ob takih priložnostih nastajajo njihovi novi dokumentarci.

Pripravila: Anita Kirbiš

Maribor, 28. maj 2021

JUBILEJNA RAZSTAVA FILM IN VIDEO KLUBA MARIBOR, razstava podaljšana do 29.5.2021

71 b

Odprtje razstave – 50 let Film in video kluba Maribor v TC Qlandia -  Supernova

Začetki  mariborskega  Film in video kluba segajo v leto 1970,  ki je  poleg Radomeljskega,  najstarejši filmski klub v Sloveniji.  Takrat je nekaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo v Fotokino klubu Maribor »filmsko sekcijo«, leta 1974 pa so ustanovili samostojni Kino klub, ki se je  leta 1997  preimenoval v Film in video klub Maribor. Že kmalu po ustanovitvi so bili organizatorji večera,  nato pa tudi  festivala amaterskega filma ter še nekaj festivalov amaterskega dokumentarnega filma FADF MB-Yu. Kar 13 let so bili organizatorji odmevnega  mednarodnega »Toti video  festival«  Maribor. Člani kluba so bili izjemno  ustvarjalni, sodelovali so na mnogih festivalih doma in v tujini ter bili prejemniki številnih  nagrad in tako postali tudi člani   žirij, snemali so za zunanje naročnike in bili mentorji mladim.  Pohvalijo se lahko s številnimi  priznanji, med drugim z zlato plaketo Svetovnega združenja UNICA kot najboljši klub v tedanji Jugoslaviji, pa zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije in še bi lahko naštevali.   V vsem tem obdobju se je zvrstilo pet predsednikov kluba. V 90-ih letih  je delovanje  kluba  nekoliko usihalo in le velika ljubezen do amaterskega filma je klub obdržala pri življenju. Takrat je klubu začel predsedovati Božidar Kunstelj, sledilo je najbolj uspešno festivalsko obdobje,  in  prav v jubilejnem letu 2020 je ponovno prevzel  vodenje kluba Kunstelj. Predvsem iz finančnega vidika so pred leti prenehali z zahtevno organizacijo festivalov, zadnjih osem let tako  organizirajo le še klubske revije kratkega filma.

Klub, ki šteje približno 30 aktivnih članov, se lahko pohvali v svojih vrstah z Guinnessovim rekorderjem za nagrajene filme na mednarodnih festivalih, z nekaj manj nagradami pa se   kitijo tudi drugi člani   kluba. V 50-ih  letih njihovega ljubiteljskega ustvarjanja je nastalo na tisoče filmov različnih zvrsti predvsem dokumentarnih, nekaj pa tudi igranih in animiranih, ki so v gibljivi sliki skrbno beležili in dokumentirali dogodke nekega časa, ki se sicer ne bi ohranili. Tudi svečano akademijo in razstavo ob 50 letnici delovanja kluba so načrtovali v letu 2020, kjer bi se ozrli na prehojeno  pot,   zaslužnim članom  podelili priznanja in zavrteli »jagodni izbor filmov«, vendar so zaradi pandemije vse te dogodke bili prisiljeni preložiti na kasnejši čas.

Pa vendar jim je uspelo pred nekaj dnevi v TC Qlandia -  Supernova v Mariboru postaviti pregledno razstavo, posvečeno visokemu jubileju, akademija pa bo še morala počakati.  Kronološko predstavljajo razvoj kluba skozi 50 let v sliki – panoji od ustanoviteljev kluba, filmske sekcije iz katere so izšli tudi filmski režiserji, festivalsko dejavnost od udeležbe na film. festivalih v tujini, festivalih amater. dokumentarnega filma  Totih festivalih Maribor, medklubsko sodelovanje, klubske revije, pedagoško delo z mladimi, aktivnosti zunaj kluba in družabna srečanja članov. Na stotine fotografij iz tega  obdobja sta zbrala in uredila v razstavo Božidar Kunstelj in Gero Angleitner. 

V vitrinah je kronološko razstavljena izjemno zanimiva tehnična  oprema, ki je potrebna za nastanek filma od medijev za zajemanje slike, montažo in ogled filmov (od prvih  video kamer različnih formatov, projektorjev, različnih primerov magnetnega zapisa, trakovi,  DVD…) do najbolj profesionalne  opreme, ki je v rabi danes, v času izjemno napredne tehnologije, ki se je v tej dejavnosti spreminjala tako hitro, da je že skoraj težko slediti napredku.  Pri starejši opremi je zanimiv   Eumig iz leta 1936 in compjuterski eumig, zadnji model iz leta 1982.  Med  eksponati izstopa predelava  eumiga S8 na helikoptersko žarnico. To je bil edini projektor v Jugoslaviji za dvoranske projekcije super 8 filmov, na kar so izjemno ponosni. Predelavo je leta 1986 realiziral pok.   Rudi Jakl ob pomoči ustanovnega člana Andreja Humeka, ki pa že dolga leta živi v Švici.

Eno vitrino so namenili klubskim priznanjem in pokalom, ena pa je posvečena častnemu in zaslužnemu članu kluba, legendarnemu mariborskemu filmarju Franciju Kopiču, ki se je že davno zapisal v knjigo Guinnessovih rekorderjev in danes ima   v svoji zbirki  že 825 mednarodnih nagrad. Pred nedavnim mu je JSKD RS  za vse njegove uspehe podelil eno najvišjih priznanj  - srebrno plaketo.

Ob upoštevanju vseh aktualnih ukrepov NIJZ se je 5. 5. 2021 ob 17 h ob prisotnosti nekaj članov kluba zgodila simbolna otvoritev razstave, kjer sta   častni  filmski trak pridržala najstarejša člana kluba Franci Kopič in Jožica Jakl, prerezal pa ga je sam predsednik, ki se je z ekipo izjemno trudil zahtevne postavitve razstave, ki vas popelje skozi 50 let neprekinjenga delovanja kluba.

 

»Bili so vzponi in padci. Najhuje je bilo v času med film in video ero, ko sem prvič prevzel vodenje kluba in ga rešil pred propadom. Povsod je danes problem s podmladkom, ne samo v našem klubu, povprečna starost članov je namreč 70 let.  Bojim se, da smo s tem častitljivim jubilejem prišli na vrh«, je zaskrbljen aktualni  predsednik kluba Kunstelj, ki je član kluba že 44 let, preživel je nekaj mandatov vodenja kluba in direktorovanje kar nekaj  filmskim festivalom. In kljub Coroni je vsak ponedeljek v klubu, kjer ureja tekoče zadeve in išče nove rešitve, vesel pa bo vsakega novega ljubitelja filmske dejavnosti, ki se bo pridružil klubu. Vabljeni torej k ogledu razstave vse tja do 18. maja 2021 in včlanitvi  v klub, ki ima tudi svojo spletno stran s kontakti.

Pripravila: Anita Kirbiš

Foto: Anita Kirbiš

Maribor, 5. 5. 2021

92 c

120 b

 

RAZSTAVA

                 VABIMO VAS V SUPERNOVO QLANDIA NA OGLED RAZSTAVE
                                        50 LET KINO KLUBA MARIBOR
                                               Od 4. do 18. maja 2021

              poster 3 majnši

    1 DSC04108 majnša 3
                  1 FVK razst.50 let maj 2021 126 majnša

               4

Avtorji plakata in fotografij:
Gero Angleitner, Anita Kirbiš, Jelka Pišec, Božidar Kunstelj.

50 LET FILM IN VIDEO KLUBA MARIBOR

Prvi začetki mariborskega film in video kluba, ki ima danes skromne klubske prostore na Goriški ulici in praznuje pol stoletja svojega neprekinjenega delovanja (v Sloveniji je tako častitljive starosti le še klub Radomlje), segajo v leto 1970 (6. maj).
Takrat je nekaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo v Fotokino klubu Maribor filmsko sekcijo. Med ustanovnimi člani so bili poklicno različno usmerjeni ljudje: slikar Ervin Kralj, filmar in novinar Franjo Štromajer, nekaj več jih je izhajalo iz tehničnih poklicev (Rudi Jakl, Edi Malekovič, Karl Pelcl, Jože Polič), zato ni naključje, da so že v prvih, najbolj ustvarjalnih letih kluba, naredili nekaj senzacionalnih izboljšav kinoprojektorja; od žensk je bila ustanovnačlanica Elza Ban, ki je imela takrat kot filmarka izjemno vlogo. Žal, so že vsi ti pionirji kluba pokojni, edini še živeči ustanovni član je Andrej Humek, ki živi v Švici.
Novembra istega leta so filmski navdušenci brez primernih prostorov in v povsem svoji režiji organizirali prvi večer amaterskega filma v Kinu gledališču Maribor, na katerem je bil prikazan tudi njihov prvi skupni projekt - Motonauma 70. Že naslednje leto so klubu zaupali organizacijo festivala amaterskega filma v Mariboru. Leta 1972 je bil v Mariboru prirejen prvi festival amaterskega dokumentarnega filma FADF MB-YU. Na festival je prispelo kar 60 filmov iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Zelo uspešni so bili člani Kino kluba Maribor, saj so od devetih festivalskih nagrad prejeli kar štiri. Sekcija je vsebinsko in organizacijsko prerasla organiziranost, zato je leta 1974 prišlo do osamosvojitve in nastanka samostojnega Kino kluba Maribor. Aktivnosti kluba so se nadaljevale, celo povečale, saj so se člani kluba udeleževali medklubskih festivalov v Novem Sadu, Somboru, Ljutomeru, Jesenicah in Beogradu. Člani kluba so v februarju 1975 leta organizirali tretji festival FADF. Istega leta so bili nekateri člani izvoljeni tudi v žirije festivalov. Priredili so »A« tečaj za kino amaterje, kaj kmalu pa postali mentorji kino krožkov na nekaterih osnovnih šolah. Leta 1975 so člani sodelovali na festivalih izven meja (Marburg, Trst, Vrba na Koroškem), kjer so bili prejemniki številnih priznanj. Kino klub Maribor je že leta 1977 posnel na 16 mm traku (profesionalni film. format) 28 minutni dokumentarni film "Maribor nekoč in danes", ki je bil prikazan tudi v prijateljskih mestih Marburg in Szombathelyu. Leta 1977 so posneli še filme Gradnja SDH daljnovoda za 380
kv; postaja RTP Maribor in Podlog na 16 mm filmu, na 8 mm filmu pa tekmovanje barmanov in 5. pivoviada.
Vsa leta so člani pridno delali in ustvarili veliko filmov, s katerimi so se udeleževali filmskih festivalov doma in v tujini. Krog kino amaterjev se je širil, zaslugo za to gre pripisati tudi skrbni vzgoji kadrov in organizaciji tečajev za kinoamaterje, ki so bili nepričakovano dobro obiskani. Na njih so si udeleženci pridobivali znanje o kameri, tehniki snemanja, montaži filma, ozvočenju in pripravi scenarija. Kino klub je leta 1979 prejel od Svetovnega združenja UNICA zlato plaketo kot najboljši klub v tedanji Jugoslaviji, pa zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije in diploma SOAFJ za uspešno delo. Kino klub se je med drugim lotil tudi snemanja za zunanje naročnike (Jeklotehno Maribor, Tovarno sladkorja Ormož, Hitro cesto, Inženiring biro, Geološki zavod, Vlak bratstva in enotnosti, Slovenske Konjice, Talis Maribor, občino Maribor…). Ob tem naj spomnimo, da v tem obdobju v Mariboru še ni bilo TV hiše, bilo je le dopisništvo; leta 1986 je bil pod Pekrsko gorco zgrajen RTV center, ki pa je šele po tem obdobju začel ustvarjati s svojimi snemalnimi ekipami.
Člani kino kluba Maribor so od leta 1980 sodelovali skoraj na vseh festivalih amaterskega filma na področju tedanje države Jugoslavije: Pula, Omoljica, Jesenice, Ljutomer, Subotica, Mengeš, Skopje, Zaječar, Bačka Topola, Zagreb, Beograd. Leta 1982 jim je Zveza za tehnično kulturo podelila priznanje za požrtvovalno delo na področju tehnične kulture v Mariboru. Kino podjetje Maribor je leta 1987, ob svoji 40. obletnici, podelilo klubu priznanje za delo na področju amaterskega filma.
Prvi in dolgoletni predsednik kluba je bil Edi Malekovič, za njim so vodili klub še daljše obdobje Božidar Kunstelj, krajše obdobje pa Ervin Kralj, Dragomir Lorber in Gorazd Lozar.
Po letu 1992 se je delovanje v klubu nekoliko umirilo in le trdna volja in velika ljubezen do amaterskega filma je leta 1997 klub obudilo iz spanca. Takrat je klubu začel predsedovati Božidar Kunstelj in klub vodil približno 15 let. Zaradi velikih sprememb na področju filmske tehnike, ko je celuloidni trak zamenjal video trak, so se preimenovali v Film in video klub Maribor. Leta 1998 so organizirali 1. video festival, ki je bil samo mariborski. V naslednjih letih pa so organizirali odmeven mednarodni »Toti video festival«, ki je predstavljal za klub organizacijsko in finačno največji zalogaj in se je obdržal celih 13 let, tj. vse do leta 2012. Član žirije je bil večkrat Karpo Godina, znan jugoslovanski oz. slovenski režiser. Zadnjih nekaj let je festivalu predsedoval odgovorni urednik TV Maribor Zoran Medved in takrat so bili vsi filmi, ki so se uvrstili v uradni program, prikazani tudi na mariborski TV.
Klub v naslednjih letih, predvsem zaradi finančnih težav, več ni uspel organizirati mednarodnih filmskih festivalov, saj so spričo težke gospodarske situacije povsem presahnili viri sponzorskega financiranja. Na podlagi projektov in uspehov kluba se
prijavljajo na razpis za sredstva JSKD, ki so skromna, k temu pa za svoje delovanje in obstoj primaknejo še letno članarino.
V zadnjih letih klub šteje približno 30 članov, med njimi tudi nekaj članic nežnejšega spola, z velikim veseljem pa so medse sprejeli tudi dva uspešna ljubiteljska filmarja iz sosednje Avstrije. Z najdaljšim klubskim stažem sta Franci Kopič (45 let) in Božidar Kunstelj (43 let). Radi se pohvalijo, da je bil član kluba tudi znani režiser Marko Naberšnik, pa scenarist in film. režiser Boris Jurjaševič, še danes pa je član kluba filmski ustvarjalec Tinček Ivanuša iz Ptuja. Zagotovo med člani ne gre prezreti mariborske filmske legende, ki je izjemno aktiven v klubu, promotor Maribora in Slovenije, Francija Kopiča, ki se je s svojimi 770 mednarodno nagrajenimi filmi vseh žanrov na profesionalnih filmskih festivalih po vsem svetu, tudi v Hollywoodu, že zdavnaj zapisal v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov.
Od leta 2013 organizirajo spomladanske in jesenske klubske revije kraktega filma, veh je bilo 15, na katerih se predstavijo člani kluba, najboljše filme pa predstavijo tudi širši javnosti ob tednu ljubiteljske kulture. V klubu je, poleg člana Francija Kopiča, ki sodeluje samo na profesionalnih film. festivalih, še nekaj pogumnih članov, ki se s svojimi kratkometražnimi filmi uspešno sodelujejo na mednarodnih ljubiteljskih festivalih filma (Anita Kirbiš, Zorica Fingušt Fatur, Božidar Kunstelj, Günter Simmerl, Arnulf Kröll). Predstavniki kluba se nekajkrat letno udeležujejo filmskih festivalov prijateljskih klubov v sosednji Avstriji in Italiji, doma pa sodelujejo tudi v projektih s kulturnimi in humanitarnimi vsebina ter osnovnimi šolami.
Klubu zadnjih osem let predseduje Herman Novak in bo na skorajšnjem volilnem zboru članov predal vodenje novemu predsedniku, ki ga zagotovo čakajo veliki izzivi; pogrešajo mlade, ki jih je povsem zasvojila novodobna tehnologija in jih klubsko delo več ne zanima. Obstoječe članstvo je sicer zelo aktivno, danes pa že seveda vsi uporabljajo digitalne kamere. Tedensko se dobivajo v klubskih prostorih, kjer si ogledajo in pokomentirajo novo nastale filmčke članov, rešujejo morebitne težave, ki nastajajo pri sodobni digitalni računalniški montaži. V klubu ne gre prezreti, da poleg ustvarjalnosti člani ohranjajo tudi pomen prijateljskega druženja. Tako ne pozabijo praznovati okroglih jubilejev, vsako leto organizirati kostanjevega piknika in prednovoletnega srečanja.
V 50-ih letih njihovega ljubiteljskega ustvarjanja je nastalo na tisoče filmov različnih zvrsti predvsem dokumentarnih, nekaj pa tudi igranih in animiranih, ki so v gibljivi sliki skrbno beležili in dokumentirali dogodke nekega čas, ki se sicer ne bi ohranili. Tudi svečano akademijo in razstavo ob 50 letnici delovanja kluba bodo organizirali, kjer se bodo ozrli na prehojeno pot, zaslužnim članom podelili priznanja in zavrteli »jagodni izbor filmov«, vendar so zaradi pandemije vse te dogodke bili prisiljeni preložiti na kasnejši čas.    

           Video 50 a majnša 2

                                                   Ustanovni člani maj 1970

             Člani FVK Mb. dec. 2019 majnša 2

                                 Člani kluba ob Božiču 2019,z mislimi pri jubileju

Pripravila: Anita Kirbiš
Foto: Janko Šneider, arhiv kluba; Maribor, 6. maj 2020

Videogalerija kluba

Videogalerija kluba

Video Herman Novak

herman-play

Video Franc Kopič

Videogalerija Franca Kopiča

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Podrobne informacije..

Sprejemam piskotke.

Vec o piskotkih